Običajno obseg testiranja čiste sobe vključuje: oceno okoljske stopnje čiste sobe, preskus sprejemljivosti inženirstva, vključno s hrano, izdelki za zdravje, kozmetiko, ustekleničeno vodo, delavnico za proizvodnjo mleka, delavnico za proizvodnjo elektronskih izdelkov, delavnico GMP, bolnišnično operacijsko sobo, živalski laboratorij, biološko varnost laboratoriji, omare za biološko varnost, čiste klopi, delavnice brez prahu, sterilne delavnice itd.
Vsebina testiranja čistih prostorov: hitrost zraka in prostornina zraka, število menjav zraka, temperatura in vlažnost, razlika v tlaku, suspendirani delci prahu, lebdeče bakterije, ustaljene bakterije, hrup, osvetlitev itd. Za podrobnosti glejte ustrezne standarde za čisto testiranje prostora.
Zaznavanje čistih prostorov mora jasno identificirati njihov status zasedenosti. Različni statusi bodo povzročili različne rezultate testiranja. V skladu s "Clean Room Design Code" (GB 50073-2001) je testiranje čistih prostorov razdeljeno na tri stanja: prazno stanje, statično stanje in dinamično stanje.
(1) Prazno stanje: Objekt je zgrajen, vsa elektrika je priključena in deluje, ni pa proizvodne opreme, materiala in osebja.
(2) Zgrajeno je statično stanje, proizvodna oprema je nameščena in deluje po dogovoru lastnika in dobavitelja, vendar ni proizvodnega osebja.
(3) Dinamična država deluje v določenem stanju, ima prisotno določeno osebje in opravlja delo v dogovorjenem stanju.
1. Hitrost zraka, prostornina zraka in število menjav zraka
Čistost čistih prostorov in čistih območij se v glavnem doseže s pošiljanjem zadostne količine čistega zraka, da izpodrine in razredči trdne onesnaževalce, ki nastanejo v prostoru. Zato je zelo potrebno meriti količino dovoda zraka, povprečno hitrost vetra, enakomernost dovoda zraka, smer pretoka zraka in vzorec pretoka čistih prostorov ali čistih objektov.
Za sprejetje dokončanja projektov čistih sob "Specifikacije gradnje in prevzema čistih sob" moje države (JGJ 71-1990) jasno določajo, da je treba testiranje in prilagajanje izvajati v praznem ali statičnem stanju. S to uredbo je mogoče bolj pravočasno in objektivno ovrednotiti kakovost projekta, prav tako pa se je mogoče izogniti sporom o zaprtju projekta zaradi nedoseganja dinamičnih rezultatov po načrtih.
Pri dejanskem pregledu dokončanja so statične razmere pogoste, prazne razmere pa redke. Ker mora biti del procesne opreme v čisti sobi vnaprej nameščen. Pred testiranjem čistosti je treba procesno opremo skrbno obrisati, da ne bi vplivali na podatke o preskusu. Predpisi v "Specifikacijah gradnje in sprejemljivosti čiste sobe" (GB50591-2010), ki so bili uvedeni 1. februarja 2011, so natančnejši: "16.1.2 Stanje zasedenosti čiste sobe med inšpekcijskim pregledom je razdeljeno na naslednji način: preskus tehnične prilagoditve mora biti prazen, pregled in dnevni rutinski pregled za sprejem projekta morata biti prazna ali statična, medtem ko morata biti pregled in spremljanje za sprejem uporabe dinamično. Status pregleda se lahko po potrebi določi tudi s pogajanji med graditeljem (uporabnikom) in inšpekcijo."
Usmerjeni tok je v glavnem odvisen od pretoka čistega zraka, ki potisne in izpodriva onesnažen zrak v prostoru in območju, da se ohrani čistost prostora in območja. Zato sta hitrost vetra in enakomernost njegovega odseka za dovod zraka pomembna parametra, ki vplivata na čistočo. Višje in bolj enakomerne hitrosti vetra v prečnem prerezu lahko hitreje in učinkoviteje odstranijo onesnaževala, ki jih povzročajo procesi v zaprtih prostorih, zato so to predmeti testiranja čistih prostorov, na katere se osredotočamo predvsem.
Neenosmerni tok se v glavnem zanaša na vhodni čisti zrak, ki razredči in razredči onesnaževala v prostoru in prostoru, da ohrani njegovo čistočo. Rezultati kažejo, da večje kot je število menjav zraka in primeren vzorec pretoka zraka, boljši bo učinek redčenja. Zato sta prostornina dovoda zraka in ustrezne spremembe zraka v čistih prostorih in območjih brez enofaznega toka predmet preskusa pretoka zraka, ki je pritegnil veliko pozornosti.
2. Temperatura in vlažnost
Merjenje temperature in vlažnosti v čistih prostorih ali čistih delavnicah lahko na splošno razdelimo na dve ravni: splošno testiranje in celovito testiranje. Zaključni sprejemni preizkus v praznem stanju je bolj primeren za naslednji razred; obsežen preizkus zmogljivosti v statičnem ali dinamičnem stanju je bolj primeren za naslednji razred. Ta vrsta testa je primerna za priložnosti s strogimi zahtevami glede temperature in vlažnosti.
Ta preizkus se izvede po preizkusu enakomernosti pretoka zraka in prilagoditvi klimatske naprave. V tem testnem obdobju je klimatska naprava dobro delovala in različni pogoji so se stabilizirali. Minimalno je, da v vsako cono nadzora vlažnosti namestite senzor vlažnosti in senzorju zagotovite dovolj časa za stabilizacijo. Meritev mora biti primerna za dejansko uporabo, dokler senzor ni stabilen pred začetkom meritve. Čas merjenja mora biti daljši od 5 minut.
3. Razlika v tlaku
Tovrstno testiranje je namenjeno preverjanju zmožnosti vzdrževanja določene tlačne razlike med dokončanim objektom in okolico ter med posameznimi prostori v objektu. To zaznavanje velja za vsa 3 stanja zasedenosti. To testiranje je nepogrešljivo. Zaznavanje razlike v tlaku je treba izvesti pri vseh zaprtih vratih, začenši od visokega do nizkega tlaka, začenši od notranjega prostora, ki je daleč stran od zunanjega v smislu postavitve, in nato testirati navzven v zaporedju. Čisti prostori različnih stopenj z medsebojno povezanimi luknjami imajo le razumne smeri pretoka zraka na vhodih.
Zahteve za testiranje razlike v tlaku:
(1) Ko je treba zapreti vsa vrata v čistem območju, se izmeri razlika statičnega tlaka.
(2) V čisti sobi nadaljujte od visoke do nizke čistoče, dokler ne zaznate sobe z neposrednim dostopom navzven.
(3) Kadar v prostoru ni zračnega toka, mora biti ustje merilne cevi nastavljeno v kateri koli položaj, površina ustja merilne cevi pa mora biti vzporedna z linijo pretoka zraka.
(4) Izmerjeni in zabeleženi podatki morajo biti natančni do 1,0 Pa.
Koraki zaznavanja razlike v tlaku:
(1) Zaprite vsa vrata.
(2) Z manometrom diferenčnega tlaka izmerite razliko tlaka med vsako čisto sobo, med hodniki čiste sobe ter med hodnikom in zunanjim svetom.
(3) Vse podatke je treba zabeležiti.
Standardne zahteve glede razlike v tlaku:
(1) Razlika statičnega tlaka med čistimi prostori ali čistimi prostori različnih nivojev in nečistimi prostori (območji) mora biti večja od 5 Pa.
(2) Razlika statičnega tlaka med čisto sobo (območje) in zunanjim prostorom mora biti večja od 10 Pa.
(3) Za čiste prostore z enosmernim pretokom s stopnjami čistosti zraka, strožjimi od ISO 5 (razred 100), mora biti koncentracija prahu ob odprtju vrat na notranji delovni površini 0,6 m znotraj vrat nižja od mejne vrednosti koncentracije prahu ustrezne stopnje. .
(4) Če zgornje standardne zahteve niso izpolnjene, je treba količino svežega zraka in količino izpušnega zraka prilagoditi, dokler nista ustrezna.
4. Suspendirani delci
(1) Preizkuševalci v zaprtih prostorih morajo nositi čista oblačila in morajo biti manjši od dveh oseb. Nameščeni morajo biti na vetrni strani preskusne točke in proč od preskusne točke. Pri menjavi točk se morajo rahlo premikati, da se izognejo povečanemu vmešavanju osebja v notranjo čistočo.
(2) Opremo je treba uporabiti v času kalibracije.
(3) Oprema mora biti očiščena pred in po testiranju.
(4) V enosmernem območju toka mora biti izbrana sonda za vzorčenje blizu dinamičnega vzorčenja, odstopanje hitrosti zraka, ki vstopa v sondo za vzorčenje, in hitrosti zraka, ki se vzorči, mora biti manjše od 20 %. Če tega ne storite, mora biti odprtina za vzorčenje obrnjena proti glavni smeri pretoka zraka. Pri točkah vzorčenja, ki niso enosmerni pretok, mora biti odprtina za vzorčenje navpično navzgor.
(5) Povezovalna cev od odprtine za vzorčenje do senzorja števca prašnih delcev mora biti čim krajša.
5. Plavajoče bakterije
Število nižjih odjemnih mest ustreza številu odjemnih mest suspendiranih delcev. Merilne točke na delovnem območju so približno 0,8-1,2 m nad tlemi. Merilne točke na izhodih za dovod zraka so od površine za dovod zraka oddaljene približno 30 cm. Merilne točke je mogoče dodati na ključni opremi ali ključnih območjih delovne aktivnosti. , se vsako vzorčno mesto običajno vzorči enkrat.
6. Naseljene bakterije
Delajte na razdalji 0,8-1,2 m od tal. Pripravljeno petrijevko postavite na mesto vzorčenja. Odprite pokrov petrijevke. Po določenem času petrijevko ponovno pokrijemo. Petrijevko postavite v inkubator s konstantno temperaturo za gojenje. Potreben čas je več kot 48 ur, vsaka serija mora imeti kontrolni test za preverjanje kontaminacije gojišča.
7. Hrup
Če je višina meritve približno 1,2 metra od tal in je površina čiste sobe znotraj 15 kvadratnih metrov, je mogoče izmeriti samo eno točko v središču prostora; če je površina večja od 15 kvadratnih metrov, je treba izmeriti tudi štiri diagonalne točke, eno 1 točko od stranske stene, merilne točke pa so obrnjene proti vsakemu vogalu.
8. Osvetlitev
Površina merilnega mesta je od tal oddaljena približno 0,8 metra, točke pa so razporejene v razmaku 2 metra. Za prostore znotraj 30 kvadratnih metrov so merilna mesta oddaljena 0,5 metra od stranske stene. Za prostore, večje od 30 kvadratnih metrov, so merilna mesta oddaljena 1 meter od stene.
Čas objave: 14. septembra 2023