Pri dekoraciji farmacevtskih čistih sob GMP je sistem HVAC najpomembnejša prednostna naloga. Lahko rečemo, da je od sistema HVAC odvisno, ali lahko okoljski nadzor čiste sobe izpolnjuje zahteve. Sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC) se v farmacevtskih čistih sobah GMP imenuje tudi sistem za čiščenje zraka. Sistem HVAC v glavnem obdeluje zrak, ki vstopa v prostor, in nadzoruje temperaturo zraka, vlažnost, suspendirane delce, mikroorganizme, razliko v tlaku in druge kazalnike farmacevtskega proizvodnega okolja, da zagotovi, da okoljski parametri ustrezajo zahtevam farmacevtske kakovosti, in prepreči onesnaženje zraka in navzkrižno kontaminacijo, hkrati pa zagotavlja udobno okolje za upravljavce. Poleg tega lahko sistemi HVAC za farmacevtske čiste sobe zmanjšajo in preprečijo škodljive učinke zdravil na ljudi med proizvodnim procesom ter zaščitijo okolico.
Celotna zasnova sistema za čiščenje klimatske naprave
Celotna enota sistema za čiščenje klimatske naprave in njene komponente morajo biti zasnovane v skladu z okoljskimi zahtevami. Enota vključuje predvsem funkcionalne dele, kot so ogrevanje, hlajenje, vlaženje, razvlaževanje in filtracija. Druge komponente vključujejo ventilatorje za odvod zraka, ventilatorje za povratni zrak, sisteme za rekuperacijo toplotne energije itd. V notranjosti sistema HVAC ne sme biti padajočih predmetov, reže pa morajo biti čim manjše, da se prepreči nabiranje prahu. Sistemi HVAC morajo biti enostavni za čiščenje in prenesti potrebno fumigacijo in dezinfekcijo.
1. Vrsta sistema HVAC
Sisteme za čiščenje klimatskih naprav lahko razdelimo na enosmerne klimatske naprave in recirkulacijske klimatske naprave. Enosmerne klimatske naprave pošiljajo obdelan zunanji zrak, ki ustreza prostorskim zahtevam, v prostor in nato izpuščajo ves zrak. Sistem uporablja ves zunanji sveži zrak. Recirkulacijski klimatski sistem, torej dovodni zrak iz čistega prostora, se meša z delom obdelanega zunanjega svežega zraka in delom povratnega zraka iz čistega prostora. Ker ima recirkulacijski klimatski sistem prednosti nizke začetne naložbe in nizkih obratovalnih stroškov, je treba recirkulacijski klimatski sistem pri načrtovanju klimatskega sistema uporabljati čim bolj racionalno. Zraka v nekaterih posebnih proizvodnih območjih ni mogoče reciklirati, na primer v čistih prostorih (območjih), kjer se med proizvodnim procesom sprošča prah, in navzkrižni kontaminaciji ni mogoče preprečiti, če se zrak v zaprtih prostorih obdela; v proizvodnji se uporabljajo organska topila, kopičenje plinov pa lahko povzroči eksplozije ali požare ter nevarne procese; območja delovanja s patogeni; območja proizvodnje radioaktivnih farmacevtskih izdelkov; proizvodni procesi, ki med proizvodnim procesom proizvajajo veliko količino škodljivih snovi, vonjav ali hlapnih plinov.
Farmacevtski proizvodni prostor je običajno mogoče razdeliti na več območij z različnimi stopnjami čistoče. Različna čista območja morajo biti opremljena z neodvisnimi klimatskimi enotami. Vsak klimatski sistem je fizično ločen, da se prepreči navzkrižna kontaminacija med izdelki. Neodvisne klimatske enote se lahko uporabljajo tudi v različnih proizvodnih območjih ali ločijo različna območja za izolacijo škodljivih snovi s strogo filtracijo zraka in preprečevanje navzkrižne kontaminacije prek sistema zračnih kanalov, kot so proizvodna območja, pomožni proizvodni prostori, skladiščni prostori, upravni prostori itd., ki morajo biti opremljeni z ločenimi klimatskimi enotami. Za proizvodna območja z različnimi obratovalnimi izmenami ali časi uporabe ter velikimi razlikami v zahtevah glede temperature in vlažnosti je treba klimatske sisteme prav tako namestiti ločeno.
2. Funkcije in ukrepi
(1). Ogrevanje in hlajenje
Proizvodno okolje je treba prilagoditi proizvodnim zahtevam. Kadar ni posebnih zahtev za farmacevtsko proizvodnjo, se lahko temperaturno območje čistih prostorov razreda C in razreda D nadzoruje pri 18–26 °C, temperaturno območje čistih prostorov razreda A in razreda B pa pri 20–24 °C. V klimatskih napravah za čiste prostore se lahko za ogrevanje in hlajenje zraka ter obdelavo zraka na temperaturo, ki jo zahteva čist prostor, uporabljajo tople in hladne tuljave s toplotno prenosnimi rebri, cevno električno ogrevanje itd. Če je količina svežega zraka velika, je treba razmisliti o predgrevanju svežega zraka, da se prepreči zmrzovanje tuljav za njimi. Lahko pa se uporabijo topla in hladna topila, kot so topla in hladna voda, nasičena para, etilen glikol, različna hladilna sredstva itd. Pri določanju toplega in hladnega topila upoštevajte zahteve za ogrevanje ali hlajenje zraka, higienske zahteve, kakovost izdelka, ekonomičnost itd. Izbira temelji na stroških in drugih pogojih.
(2). Vlaženje in razvlaževanje
Relativna vlažnost čistega prostora mora biti skladna z zahtevami farmacevtske proizvodnje, zagotoviti pa je treba tudi farmacevtsko proizvodno okolje in udobje upravljavca. Kadar ni posebnih zahtev za farmacevtsko proizvodnjo, se relativna vlažnost čistih območij razreda C in razreda D nadzoruje na 45 % do 65 %, relativna vlažnost čistih območij razreda A in razreda B pa na 45 % do 60 %.
Sterilni praškasti izdelki ali večina trdnih pripravkov zahtevajo proizvodno okolje z nizko relativno vlažnostjo. Za razvlaževanje se lahko upoštevajo razvlažilniki in hladilniki. Zaradi višjih investicijskih in obratovalnih stroškov mora biti temperatura rosišča običajno nižja od 5 °C. Proizvodno okolje z višjo vlažnostjo se lahko vzdržuje z uporabo tovarniške pare, čiste pare, pripravljene iz prečiščene vode, ali s parnim vlažilnikom zraka. Kadar so v čistih prostorih zahteve glede relativne vlažnosti, je treba zunanji zrak poleti ohladiti s hladilnikom in ga nato toplotno segreti z grelnikom, da se prilagodi relativna vlažnost. Če je treba nadzorovati statično elektriko v zaprtih prostorih, je treba v hladnem ali suhem podnebju razmisliti o vlaženju.
(3). Filter
Število prašnih delcev in mikroorganizmov v svežem in povratnem zraku je mogoče zmanjšati na minimum s filtri v sistemu HVAC, kar omogoča, da proizvodni prostor izpolnjuje običajne zahteve glede čistoče. V sistemih za čiščenje klimatskih naprav je filtracija zraka običajno razdeljena na tri stopnje: predfiltracijo, vmesno filtracijo in HEPA filtracijo. Vsaka stopnja uporablja filtre iz različnih materialov. Predfilter je najnižji in je nameščen na začetku klimatske naprave. Lahko zajame večje delce v zraku (velikost delcev nad 3 mikrone). Vmesna filtracija se nahaja za predfiltrom in je nameščena na sredini klimatske naprave, kjer vstopa povratni zrak. Uporablja se za zajemanje manjših delcev (velikost delcev nad 0,3 mikrona). Končna filtracija se nahaja v izpustnem delu klimatske naprave, kar lahko ohranja cevovod čist in podaljša življenjsko dobo končnega filtra.
Ko je raven čistoče čistega prostora visoka, se za končno filtracijo namesti HEPA filter kot končna filtracijska naprava. Končna filtracijska naprava se nahaja na koncu prezračevalne enote in je nameščena na stropu ali steni prostora. Zagotavlja dovod najčistejšega zraka in se uporablja za redčenje ali odstranjevanje delcev, ki se sproščajo v čistem prostoru, kot je na primer čist prostor razreda B ali razred A v ozadju čistega prostora razreda B.
(4). Nadzor tlaka
Večina čistih prostorov vzdržuje pozitiven tlak, medtem ko predprostor, ki vodi v ta čist prostor, vzdržuje vedno nižji pozitivni tlak, vse do ničelne izhodiščne ravni za nenadzorovane prostore (splošne stavbe). Razlika tlaka med čistimi in nečistimi območji ter med čistimi območji različnih nivojev ne sme biti manjša od 10 Pa. Po potrebi je treba vzdrževati tudi ustrezne tlačne gradiente med različnimi funkcionalnimi območji (operacijskimi prostori) z enako stopnjo čistoče. Pozitiven tlak, ki se vzdržuje v čistem prostoru, je mogoče doseči z večjo količino dovodnega zraka kot z izpušnim zrakom. S spreminjanjem količine dovodnega zraka je mogoče prilagoditi razliko tlaka med posameznimi prostori. V proizvodnji posebnih zdravil, kot so penicilinska zdravila, in v operacijskih prostorih, ki proizvajajo velike količine prahu, je treba vzdrževati relativno negativen tlak.
Čas objave: 19. dec. 2023