Testiranje čistih prostorov običajno vključuje prašne delce, odlaganje bakterij, plavajoče bakterije, razliko v tlaku, izmenjavo zraka, hitrost zraka, količino svežega zraka, osvetlitev, hrup, temperaturo, relativno vlažnost itd.
1. Količina dovodnega in odvodnega zraka: Če gre za čisto sobo s turbulentnim tokom, je treba izmeriti količino dovodnega in odvodnega zraka. Če gre za čisto sobo z enosmernim laminarnim tokom, je treba izmeriti hitrost zraka.
2. Nadzor pretoka zraka med območji: Za dokazovanje pravilne smeri pretoka zraka med območji, torej od območij z visoko stopnjo čistoče do območij z nizko stopnjo čistoče, je treba zaznati: Ali je razlika tlaka med posameznimi območji pravilna; Ali je smer pretoka zraka na vhodu ali odprtinah v stenah, tleh itd. pravilna, torej od območja z visoko stopnjo čistoče do območij z nizko stopnjo čistoče.
3. Zaznavanje puščanja izolacije: Ta preizkus dokazuje, da suspendirana onesnaževala ne prodrejo v gradbene materiale in ne vstopijo v čisto sobo.
4. Nadzor pretoka zraka v zaprtih prostorih: Vrsta preskusa nadzora pretoka zraka mora biti odvisna od načina pretoka zraka v čistem prostoru – ali gre za turbulenten ali enosmeren pretok. Če je pretok zraka v čistem prostoru turbulenten, je treba preveriti, ali v prostoru ni območij z nezadostnim pretokom zraka. Če gre za enosmerni pretok zraka v čistem prostoru, je treba preveriti, ali hitrost in smer zraka v celotnem prostoru ustrezata zahtevam zasnove.
5. Koncentracija suspendiranih delcev in koncentracija mikrobov: Če zgornji preskusi izpolnjujejo zahteve, izmerite koncentracijo delcev in koncentracijo mikrobov (če je potrebno), da preverite, ali izpolnjujeta tehnične pogoje za zasnovo čistih prostorov.
6. Drugi preskusi: Poleg zgoraj omenjenih preskusov nadzora onesnaženosti je treba včasih izvesti tudi enega ali več naslednjih preskusov: temperatura, relativna vlažnost, zmogljivost ogrevanja in hlajenja v zaprtih prostorih, vrednost hrupa, osvetlitev, vrednost vibracij itd.
Čas objave: 30. maj 2023